Anja Jordan dvakrat srebrna na 3. turnirju BZS do 15 let

Torek, 12. marec 2019

V rahlo odmaknjenih koncih naše lepe republike, že povsem ob Avstrijski meji, natančneje v vasici Muta, se je minuli vikend, v režiji badmintonskega društva Sele-Vrhe, odvrtel tretji v seriji turnirjev BZS do 15 let. Ne razdalja, ne želodcem neprijazne cestne serpentine pa niso odvrnile naših borcev od tekmovalnih namer in želje po udeležbi ter vrhunskih rezultatov. In tako je tudi bilo.

Med izstopajočimi tudi tokrat ne moremo mimo naše najboljše posameznice v selekciji U15, Anje Jordan, ki se je na parketu zopet zavrtela z že znanimi, a zato nič manj zagrizenimi tekmicami in tokrat turnir zaključila na odličnem drugem mestu. V finalu je bila zopet boljša Špela Alič, a tokrat smo gledali že precej bolj izenačeno tekmo, ki se je zavlekla celo v tesno odigran tretji set. Anjina forma se očitno dviguje in zopet lahko trdimo, da bo zaključek sezone še zanimiv. 

V kategoriji dvojic se je, konec dolgega dneva, odvrtela podobna zgodba. V tandemu z Niko Bedič, je Anja odigrala še eno finalno tekmo in tudi tokrat v treh setih morala priznati premoč trenutnima prvima nosilkama Alič/Pipan. A paralelo podobnosti s singlom lahko potegnemo tudi pri zadnjem delu tega poročila, saj sta dekleti napovedali srdit boj za najvišjo stopničko, ko se bomo udarili konec sezone.

V tekoči sezoni pa so prag kategorije do 15 let prestopili tudi že nekateri naši mlajši igralci. Spet drugi, ki prek tega praga še niso uradno stopili, pa so si kljub temu tokrat že prišli preliminarno ogledati konkurenco prihodnje sezone. Govorimo seveda o naši vzhajajoči generaciji mladih: Anja Blazina, Ariana Korent, Gašper in Peter Trobec, Nal Pale Stankov ter Gašper Debevec so se v soboto zopet pomerili v omenjeni kategoriji in se lepo izkazali. Izpostaviti velja tokrat Gašperja Trobca, ki je v četrtfinalni tekmi prvič uspel vzeti set drugemu nosilcu, leto starejšemu Žigi Podgoršku, v tretjem setu pa mu je le za las ušla senzacija in uvrstitev med najboljše štiri.

Čestitke vsem,

Ekipa BKL

Odlična organizacija največjega mednarodnega rekreativnega turnirja - ADA 2019

Ponedeljek, 4. marec 2019

V Badminton klubu Ljubljana že tradicionalno organiziramo največji mednarodni rekreativni turnir v Sloveniji, turnir ADA lige, katerega namen je povezati igralce naše bivše "juge", povdarjati prijateljstvo ter strpnost in krepiti povezanost in prijateljstvo tudi v badmintonske krogu.

Tudi letos se je odlično organiziranega turnirja udeležilo precej preko 200 igralcev, ki so se pomerili v vseh badmintonskih disciplina v kar štirih kakovostnih razredih. Ker je turnir rekreativnega značaja in kot tak v prvi vrsti namenjen druženju in sklepanju novih prijateljstev, ne bomo posebej omenjali zmagovalcev v posameznih skupinah, le te si lahko ogledate na spodnji povezavi, za nas ste namreč zmagovalci vsi, ki ste zbrali motivacijo in pogum in se dogodka udeležili. Verjamem, da vam ni žal in se nam boste naslednje leto ponovno pridružili.

Za konec bi se zahvalil še našim sponzorjem, ki so omogočili samo izvedbo tega dogodka.
Hvala Zavarovalnici Triglav, podjetjema Olma in Elko, vinski kleti Vina Koper.

Se vidimo zopet naslednje leto!

Rezultati turnirja so na voljo TUKAJ  

Kaja Stanković državna prvakinja v dvojicah, bronasta še v singlih

Torek, 5. februar 2019

Čast gostitelja letošnjega članskega državnega prvenstva je tokrat pripadla Medvodam in njenemu pripadajočemu badminton klubu. Bodisi centralna lokacija, ali pa morda v enaki meri tudi trenutni večgeneracijski nalet na tekmovalni badminton, sta tokratno udeležbo izdatno številčno podprla. Težko pa bi morda letos to trdili za število res kvalitetnih in dramatičnih dvobojev. Preko sklopa nesrečnih okoliščin, poškodb, dvomljivo zastavljenih žrebov ali pa zgolj slabe dnevne forme, je velika večina polfinalnih in finalih tekem letos prinesla dokaj vnaprej določene rezultate in po moči izrazito neizenačene dvoboje. BK Ljubljana se je tudi letos več kot dostojno postavil ob bok ostalim slovenskim klubom. Državnega prvenstva se je udeležilo kar 8 igralcev in 3 igralke BK Ljubljana.  

Branilka naslova med posameznicami, Kaja Stankovič, je tokrat v polfinalu žal morala priznati premoč Petri Polanc. V zelo izenačenem prvem setu so jo, po mojem skromnem mnenju, na avt liniji pri servisnem sodniku, opetnajstili za zaključno žogo in set se je na koncu prevesil v korist Polančeve. Nikoli ne bomo vedeli, kako se bi stvari odvile, če bi sodnik videl pravilno, a v začetku drugega seta Kaja ni več našla prave koncentracije za igro in naredila preveč napak, da bi lahko resneje ogrozila tekmico. V končnici drugega seta se je sicer zopet prebudila, a bilo je prepozno – Polančeva je zmago odnesla z rezultatom 24:22, 21:18. Seveda so tovrstna ugibanja glede sodniških odločitev povsem nekoristna, a treba je vseeno povedati, da se jim najelegantneje izognemo tako, da organizator poskrbi vsaj za linijske sodnike, ki so ob tej priložnosti močno manjkali in kar bi na tekmovanju takega ranga naj bilo samoumevno.

Pri ženskih parih sta zgoraj omenjeni polfinalni tekmici  zaigrali v tandemu. Kaja in Petra sta do finala prišli, pričakovano, povsem brez težav. V finalu sta jima nasproti stali Mirnčanki Jerca Bajuk ter Nika Arih. Po izgubljenem prvem setu, sta se Kaja in Petra nekoliko zbrali in postavili stvari na svoje mesto. Zlato kolajno in s tem naslov državnih prvakinj sta si priigrali v treh setih, z rezultatom 14:21, 21:10, 21:16.

Omenimo še nekaj vidnejših uvrstitev: med osem najboljših deklet se je prebila Anja Jordan, res z nekoliko srečno roko pri žrebu, a vseeno tudi z dovolj koncentracije, da je priložnost unovčila. Prek kvalifikacij sta se v glavni turnir moških posameznikov prebila Jure Stanič ter Rok Čampelj, slednji pa je segel celo korak dlje in se, tako rekoč »s kavča«, uvrstil med 16 najboljših v državi, v boju za četrtfinale pa prikazal zelo lepo igro proti kasnejšemu polfinalistu Roku Jerčinoviču. Kvalifikacijske boje sta, v kategoriji mešanih parov, preživela tudi Anja Jordan ter Maj Poboljšaj. V tesni in psihično naporni tekmi sta premagala starejša in izkušena tekmeca Skok/Magyar ter se tako uvrstila med 16 najboljših.

Športna pot, opažam, v svojih zelo raznolikih fazah zorenja venomer postreže s pestro paleto življenjskih in osebnostnih izzivov ter nam pogosto pred obraz postavlja ogledalo, v katerem se zrcali naše resnično stanje. Kako leto bomo morda tekmovali in se prerivali zgolj za mesta bolj pri dnu razpredelnice; spet drugič pa bo priložnost, ko bomo že skoraj vohali zlato. A vsako leto sproti, ne glede na to, koliko smo za rezultat žrtvovali ali koliko treninga in truda smo vložili, nam bo športno zrcalo venomer pokazalo naš pravi obraz. In to si velja zapomniti, preden stopimo  na igrišče. Kdor stopi na igrišče in brez izgovorov ter praznih iluzij ponudi svoje najboljše delo, tisti bo zmagal na edini tekmi, ki jo mora, vsaj enkrat v življenju, zmagati vsak – proti samemu sebi.

Tovrstne zmage, empirično potrjeno, nikakor ne pripadajo zgolj tistim, katerih trup na koncu dneva  krasijo kolajne.

Čestitke vsem,

Ekipa BKL

Jure Blazina osvojil bron na 2. BZS turnirju do 11 let

Ponedeljek, 28. januar 2019

Minulo soboto je v modri dvorani ljubljanskega BIT centra, potekal drugi letošnji turnir BZS, v kategoriji do 11 let. Turnirja smo se tokrat udeležili nekoliko številčnejši, saj sta, poleg našega izkušenega mladeniča Jureta Blazine, svoj tekmovalni krst doživela še dva BKL-jevca: Dalen Kenelirbekov in Erik Marinko.

Vsi naši najmlajši so se s tekmovalnimi izzivi soočili pogumno in pokončno, Jure pa je v svojo vitrino celo položil novo odličje. V kategoriji mešanih dvojic je zaigral v tandemu z Lendavčanko Tijo Horvat in skupaj sta, v tesnem obračunu za tretje mesto, uspela premagati mešano dvojico iz Lendave Pahor/Lovrin.  Jure je izkupiček dolgega tekmovalnega dne dopolnil še z, sicer pregovorno nehvaležnim, a vseeno trdo prigaranim in odličnim, četrtim mestom.

Čestitke vsem našim za odlično športno predstavo,

ekipa BK Ljubljana

Anja in Gašper trikrat zlata na 2. turnirju BZS do 13 let

Ponedeljek, 21. januar 2019

V izjemno uspešni tekmovalni soboti so naši mladi igralci, na drugem v letošnji seriji turnirjev  BZS do 13 let, zopet osvojili  vsa razpoložljiva prva mesta, poleg tega pa zabeležili še dve tretji mesti ter eno četrtfinalno uvrstitev.

Anja Blazina je, zopet brez izgubljenega seta, še enkrat potrdila nesporni primat v slovenski konkurenci  deklic do 13 let – v finalu je premagala Lendavčanko Ivo Koša. Nekaj povsem podobnega je tokrat uspelo tudi Gašperju Trobcu, ki je med dečki prav tako dosegel popolno zmago, brez izgubljenega seta, ob poti do zlata. Ariana Korent, naša drugo postavljena igralka je v polfinalu tesno izgubila proti finalistki Koši, v boju za tretje mesto pa tesno, a pogumno odpravila Kungočanko Vesno Halič ter se okitila z bronom. Od ostalih naših borcev in bork se je najviše,  med osem najboljših,  uvrstila Alina Bremec.

V kategoriji mešanih parov so se naši najboljši Blazina/Trobec in Kotnik/Korent žal medsebojno »zataknili« že v polfinalu; v zagrizenem obračunu je prevladala naveza Trobec/Blazina, ki sta kasneje v finalu brez večjih težav odpravila tudi navezo Koščak/Koša in tako oba postala dvakratna zmagovalca tokratnega turnirja. Ariana in Peter pa sta rutinirano dobila boj za tretje mesto proti kungoško-medvoški navezi Halič/Jelenc.

Tri discipline, tri zlate in dve bronasti kolajni – lep dnevni izkupiček.  Skupinski uspeh so lepo dopolnili ostali igralci zlate generacije, ki za svojo priložnost za naskok na najvišja mesta še pridno delajo: Lucia Bremec, Neža Bajt, Hana Čavlek, Patrik Pangeršič ter Oskar Čemažar. 

Čestitke vsem,

Matjaž in ekipa BKL

Novoletna kolumna trenerja Matjaža

Ponedeljek, 31. december 2018

Zvečer po službi včasih posedim na kavču in čakam, da potihnejo vsi glasovi tistega dne. Precejšnja gneča zna nastati na moji nevronski avtocesti. Glasovi pubertetnikov in njihove hormonsko neodložljive zahteve se mešajo z, nekoliko jasneje artikuliranimi, predvsem pa bistveno trdneje kapitalistično argumentiranimi glasovi njihovih skrbnih roditeljev. Nikoli nisem bil nek fan meditacije in avtogenih treningov ampak te dni zgleda moje početje (z izjemo steklenice piva, pred mano) vedno bolj podobno prav temu. Razklenem pesti, obsedim, diham in izostrim objektiv. Skušam razločiti najprej glasove tistih, ki jih vidim raje kot druge. Počasi zaslišim glasove mojih hčera. In potem še žene…ki pravi, da naj dvignem rit in pomijem posodo. Okej…to brišemo. Potem postane signal življenja počasi manj shizofren. Glasovi se umirijo. Pesti se razklenejo. Zdaj lahko prižgem teve in pustim, da me odplakne val neobrzdanega populizma.
Med vso to mentalno masturbacijo se niti ne zavem dobro, kdaj sem ga vzel v roke ali kako dolgo ga že držim. In ne, ni to, kar mislite: v roki mi leži badmintonski lopar. In se mi smeji. Pravzaprav krohota na ves glas:
» Pa saj ti nisi normalen,« se zvija od smeha » Celo življenje si si zgradil okoli mene. Ti bi moral nujno biti na zdravilih, stari moj.«
Zadegam ga v kot, v upanju, da se bo zlomil. Da mu bo odletela gobezdava glava. 
»Prekleti mali posušeni rekvizit. Niti pravi lopar nisi, poglej se: žalost, tragika! Pederski, shirani loparček. Kot bi nekdo teniški lopar v pralnem stroju skrčil. Usran obesek za ključe si!«
Vse vnemar. Ne zlomi se. Še huje! Naj ga še tako mečem v kot, vedno se vrne. Moje roke so programirane. Namesto, da si grizem nohte ali prižgem cigaret…vzamem v roke lopar in ga vrtim med prsti. In to na kavču v dnevni sobi, tam, kjer ti lopar pride prav samo v primeru, da vdre v stanovanje nek nenapovedan sociopat. In potem, vsako soboto zvečer, sediva skupaj na kavču, gledava Maria in se pogovarjava. Meniva se o slavi in o dekletih, ki omedlevajo in množicah, ki rjovijo; o tem, kdo bo svetovni prvak, ko bo velik in kako bo on nekoč pravi lopar - tak za odrasle, kot so teniški, denimo tisti od Nadala. 
Tako pač je.
Če odmislim podrobnosti, bi res bilo kaj bistveno drugače, če bi svoj obstoj zaupal šraufencigerju? Ali pa stetoskopu, kot je tiho upal moj oče? Še vedno je vse skupaj, kot sadna solata: samo v napoto sladoledu. Ker, konec koncev, ni kriv lopar. In tudi ne stetoskop. Kriv je deterministični ustroj sveta: zbudiš se nekega lepega dne in si velik. Na avtobus se ne moreš več švercat, ker si višji od meter petdeset in te šofer vidi. Ukinejo ti študentski mobipaket in ti na dom pošljejo CD z e-davki, ki ga nisi naročil in zraven pisemce: upam, da ste uživali v otroštvu, z ljubeznijo, DURS.
Kako sploh vejo, kje živim?
In potem prekopavaš svojo njivico. Potem še s tremi selivci podpiraš svoj kot stokilske bidermajer kredence in upaš, da ne boš ravno ti počil podboja, da se ti ne odbije od plače. Potem gojiš kure in se pravdaš s solatožeri in zagovorniki pravic za male živali, ker si na dva kvadratna metra nagužval šestintrideset tisoč piščancev in pol kvadrata od tega je korito za antibiotike. Potem šraufaš fergazerje in jalovo upaš, da bo Radio 1 preglasil kolega, mehanika iz Ruš, ki vsak dan pove isti vic, o kurbi, ki je imela drisko. Potem sediš na usnjenem stolu in tvoj osebni tolmač prevaja predstavnikom Združenih narodov tvoje besede, ki zvenijo, potem, ko jih nekdo drug pove, kar naenkrat, kot besede neke oportunistične pizde. Potem sprašuješ: »Kaj boste zraven: majonezo, kečap, zenf?« Potem si pač izbereš. In če dobro premisliš, v bistvu ni neke blazne izbire.
Je pa moj badmintonski lopar vendarle več, kot le struna in karbon. Lopar je lahko temelj obstoja. Tako, kot moj. Imel sem jih že veliko in nisem z vsemi prav lepo delal. Priznam, čeprav nikoli pred sodiščem, da sem kaka dva tudi stolkel v navalu burnega nestrinjanja z razdelitvijo točk. Enega sem priprl z vrati od avta, ki sem jih, po sporu s punco (tudi barbingtonko) malo bolj z guštom zaprl. Podlegel je poškodbam in, kar se mene tiče, je to še vedno eden izmed boljših dokumentiranih razlogov, zakaj se nikoli ne bi smeli pariti znotraj »foha«, Nekaj loparjev sem prodal tujcem za male pare, kot stare učbenike, na katere bi moj retardirani sošolec narisal falus na vsako stran. Brezobzirno. Lahkomiselno.
Ampak takrat še nisem vedel, kaj je lopar. Kupili so mi jih starši in to potem avtomatično pade v isto kategorijo, kot čigumiji. Tudi danes gledam smrkavce, ki še ne vedo, kaj je lopar. Ali kaj lahko postane. Šele, ko sediš zvečer na kavču in gledaš Maria, nenadoma pogledaš dol in vidiš, da držiš lopar, nimaš pa pojma, kdaj si ga vzel v roke ... takrat ne moreš verjeti, da si kdaj pomislil, da bi ga zlomil. Ne, lopar je več, kot vsota svojih delcev. Je moj edini prijatelj na bojišču; meč, ki ga dvignem v bran, ko navali horda kapitalističnih divjakov, tistih, ki so si življenje zgradili okoli vplivnejših fetišev in ki jih ne moti, da upravljajo planet pa so, poleg naklonjenosti gliserjem in usnjenim zicem, brez nekih pravih rešitev. Moj fetiš je manj škodljiv. V moji pisarni se odloča predvsem o tem ali bo dobra ali avt.
Ta mali lopar je moja vez z življenjem. Z njim služim denar na način, ki ga lahko prebavljam. In čeprav vam bodo rekli, da je danes nepogrešljiva zadeva denar, mislim, da nam zdaj, bolj kot kdajkoli, kolektivno manjka predvsem to: prebavljivost poslanstva. 
Ali pa, da ne bomo krmarili preblizu kakega mesijanskega kompleksa: prebavljivost poklica.

Srečno 2019 želim prav vsem. Tudi Wernerju.

Anja Jorda zmagovalka 2. turnirja BZS do 15 let

Ponedeljek, 17. december 2018

Preteklo soboto smo se BKL-jevci že zgodaj zjutraj »poštempljali« na dolžnost v športni dvorani ekonomske srednje šole v Brežicah, ki služi, med drugim, tudi kot domača baza brežiškega badminton kluba. Tekmovalne dolžnosti dneva pa so se tokrat hvaležno sprevrgle tudi v radosti, saj smo zabeležili izjemno uspešen turnirski dan.

Anja Jordan se je, po kar nekajmesečni suši, naposled uspela povzpeti na sam vrh zmagovalnega odra, v konkurenci najboljših slovenskih badmintonistk do 15 let. Locirana na nasprotni strani večne tekmice Špele Alič, se je brez težav prebila do finala, tam pa je tokrat ni pričakovala Špela, saj jo je v polfinalu, nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo, s krasno in agresivno igro izločila tretje postavljena Lina Pipan. V finalu pa naša Anja nasprotnici iz Medvod, s svojo značilno ostro in nepopustljivo igro, ni pustila prav dosti manevrskega prostora za prijeme, ki jih je Medvoščanka maloprej uspešno uporabila proti Aličevi, svoj davek pa je seveda terjala tudi tradicionalno pozna »BZS« ura in temu primerno trudne noge. Anja je, v dveh dokaj gladkih setih, zmagala finale in s tem osvojila zlato.

Dnevno bero kolajn je dopolnila še s tretjim mestom med mešanimi pari, ki sta ga osvojila v tandemu z leto mlajšim Žigo Podgorškom. Za tretje mesto sta se pomerila kar z našima Anjo Blazino in Gašperjem Trobcem, ki sta v tej kategoriji, kot dve leti mlajša, tako osvojila odlično četrto mesto!

Omeniti velja še dve zelo obetajoči uvrstitvi naše mlade generacije, ki glede na starost pravzaprav letos v U15 opravlja šele »pripravništvo«. Anja Blazina ter Gašper Trobec, ki sta se že v preteklosti pogosto izkazala za nerešljivo uganko marsikateremu starejšemu tekmovalcu ali tekmovalki, sta tudi tokrat, z uvrstitvijo med osem najboljših, brez dvoma potrdila svoj status izven serijsko perspektivnih igralcev. 

Čestitke vsem,

ekipa BKL 

Ariana Korent in Anja Blazina edini slovenski zmagovalki letošnjega mednarodnega turnirja Forza Cup

Torek, 4. december 2018

Eden izmed večjih organizacijskih izzivov za medvoški badmintonski klub, mednarodni mladinski turnir Forza Cup Youth Open, je minuli vikend v pestre barve in hrupno dogajanje odel medvoško športno dvorano. Rekordno število prijav, široka mednarodna udeležba in močna konkurenca so dejavniki, ki nam bodo po letošnjem turnirju ostali v spominu. In pa, seveda, vrhunski rezultat naših dveh mladih mojstric perjanice, ki sta, postavljeni ob bok mednarodni konkurenci, znova dokazali, da tudi pri nas kujemo športnike najvišjega kova.

Petkovega tekmovalnega dne smo se v BK Ljubljana udeležili s kar 10 tekmovalci, kar je lepa in hvale vredna številka. Po medvoškemu parketu, ki je sicer, že tradicionalno, nudil približno toliko oprijema, kot nekoliko slabše »speglan« hokejski ring, so tokrat ravnotežje lovili: Anja Blazina, Ariana Korent, Lucia Bremec, Anja Jordan, Zoja Novak, Gašper Debevec, Nal Pale Stankov, Gašper in Peter Trobec ter Peter Kotnik. V kategoriji posamezno so se izven stadija skupin tokrat uspela prebiti le dekleta: Anja Jordan, Ariana Korent ter Anja Blazina. V igri dvojic pa so bili tudi fantje nekoliko bolj uspešni, saj sta Gašper Trobec in Peter Kotnik z lepo igro dvojic dosegla četrtfinale.

Vidnejše rezultate pa tudi tokrat vseeno beležimo po zaslugi nežnejšega spola, v kolikor ta pridevnik, ob divjem udrihanju loparjev naših deklet sploh še pomensko ustreza. Anja Jordan je v četrtfinalu naletela na (tistega dne) nerešljivo uganko, Poljakinjo Julio Piwowar, ki ji (kljub nedvomno zelo prijetno zvenečemu priimku, op.prev.), ne bomo kmalu pozabili, da je iz turnirja izločila naš prvi ženski lopar v klubu.

Mlajša dekleta pa so poletela nekoliko dlje: Anja Blazina je kar dvakrat dosegla uvrstitev v nedeljski tekmovalni dan in sicer v kategoriji posameznic ter, v tandemu z našo Ariano, tudi v kategoriji dekliških parov do 13 let. V polfinalnem obračunu je Anja tokrat morala, v dveh setih, priznati premoč Poljakinji Kingi Stokfisz. Precej močnejši in izkušenejši ter nenazadnje tudi starejši nasprotnici se je Anja sicer dobro zoperstavila in nekaj časa celo sledila njen tempo, potem pa jo je plima nasprotničine neomajne napadalne igre počasi odnesla. Ne glede na omenjeno plimo pa je Anja vseeno napela vse moči in tako »priplavala« na odlično končno tretje mesto v mednarodni konkurenci, večinoma starejših deklet.

V kategoriji dvojic pa sta dekleti tokrat uspeli zbrati pogum, koncentracijo in tisto nekaj športne sreče, ki je potrebna za vzpon na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. V finalu sta se prek mreže srepo spogledali s Poljsko navezo Jochacy/Niczyporuk in ju, v treh napetih setih, ki so sledili, nadigrali tehnično in taktično ter tako postali edini slovenski zmagovalki letošnjega medvoškega mednarodnega turnirja Forza Cup.

Zlato odličje so našima dekletoma okoli vratu poveznili na koncu treh zelo dolgih tekmovalnih dni, ki so (trener tiho upa) jasno nakazali, zakaj poleg odličnih šprinterskih sposobnosti in, recimo… MALE BRISAČE ZA OB IGRIŠČE, PORKA MADONA DUŠ, ZA KATERO SEM ŽE STO IN SEDEMNAJSKRAT POVEDAL, SAJ NE PIŠEM MEJLOV V PIGMEJŠČINI!!!...se opravičujem…, nujno potrebujemo tudi vaje za vzdržljivost.

Čestitke vsem našim borcem,

Matjaž

Naša večkratna državna prvakinja Kaja Stanković, dvakrat zlata na drugem AB turnirju

Ponedeljek, 19. november 2018

V izjemno uspešni tekmovalni soboti, ko so naši mladi igralci, na prvem turnirju sezone,  BZS do 13 let, osvojili prav vse, kar se trenutno osvojiti da, je vzporedno, v modri dvorani badmintonskega centra BIT, potekal tudi AB turnir za člane in članice, kjer je starejša generacija BK Ljubljana prav tako prikazala lepe rezultate. 

V ženski konkurenci posameznic kategorije B, je Anja Jordan osvojila zlato kolajno; v finalu je premagala Lino Pipan (BK Medvode).
Med članicami »elitne« skupine A pa je Kaja Stanković zopet potrdila, očitno še trdno stoječi, primat med slovenskimi badmintonistkami ter brez izgubljenega seta osvojila zlato, tako med posameznicami, kot tudi v kategoriji dvojic, kjer sta loparja združili z Lendavčanko Sabino Magyar.

Omeniti velja še četrto mesto družinske naveze Novak, kjer je povratnica Kim Novak združila moči s sestro Zojo in sestrska kompozicija se je uspešno plasirala v polfinale, potem pa morala priznati premoč, tako v polfinalu, kot tudi tekmi za tretje mesto.

Čestitke prav vsem našim igralcem. Na turnirju dveh generacij ste stali pokončno in zvezno - trenerjem in staršem v ponos.

Popolna zmaga naše mlade generacije na turnirju do 13 let

Ponedeljek, 19. november 2018

V izjemno uspešni tekmovalni soboti so naši mladi igralci, na prvem turnirju sezone,  BZS do 13 let, osvojili prav vse, kar se trenutno osvojiti da.
Gašper Trobec je postal zmagovalec turnirja dečkov posamezno, Anja Blazina je, v povsem »ljubljansko« obarvanem finalu kategorije deklic posamezno, premagala klubsko rivalko Ariano Korent, s katero sta postali tudi zmagovalki dekliških parov; Peter Kotnik je osvojil bron med posamezniki in v svojo vitrino, poleg omenjenega, položil tudi zlato med deškimi pari, tokrat zopet v sodelovanju z Gašperjem Trobcem.

Štiri discipline, štiri zlate, ena srebrna in ena bronasta kolajna – več kot zavidljiv izkupiček, ki slika jasno zgodbo o kurzu, po kateremu, kljub občasnemu primeru zablodelih ovčk,  zvesto pluje ladja BK Ljubljana.

Skupinski uspeh so lepo dopolnili ostali igralci zlate generacije, ki za svojo priložnost za naskok na najvišja mesta še pridno delajo: Lucia in Alina Bremec, Neža Bajt, Hana Čavlek, Patrik Pangeršič ter Oskar Čemažar. 

Čestitke prav vsem našim igralcem.
Na turnirju dveh generacij ste stali pokončno in zvezno - trenerjem in staršem v ponos.