Anja Jordan dvakratna državna prvakinja do 15 let

Torek, 14. maj 2019

Tekoča tekmovalna sezona je minulo soboto uradno stopila v zaključno in tudi najbolj razburljivo fazo, ko se v majskih vikendih,  eden za drugim, zvrstijo mladinska državna prvenstva in tistim, ki se trenutno v slovenskem badmintonu podijo za slavo in rezultati, ponudijo odgovor na večno vprašanje športa: kdo je najboljši?

V organizaciji koroškega Badmintonskega kluba Sele-Vrhe, ki se je s tovrstnim izzivom spopadel prvič in uspel tekmovanju vdihniti prav poseben občutek ceremonialnosti, se je tekom dolgega, a dobro izpeljanega turnirja, zvrstilo lepo število napetih dvobojev, ki so na koncu določili tudi letošnje državne prvake do 15 let. Dogodek nam bo, v Badminton klubu Ljubljana, ostal v čudovitem spominu, saj je naša Anja Jordan kar dvakrat segla po zlatu in se tako, po enoletnem premoru, vrnila na vrh slovenskega badmintona, kamor nesporno tudi sodi. Pa pojdimo po vrsti.

Anja Jordan in Zoja Novak zmagovalki mednarodnega turnirja Srebrna žogica

Sreda, 17. april 2019

Minuli vikend so naši igralci navdušili občinstvo in v slabo voljo  spravili prenekaterega  mladega  mojstra perjanice, iz mednarodne konkurence, ki se je udeležila letošnje Srebrne žogice Lendave. Iz  mednarodnega turnirja z bogato tradicijo, ki ga je letos obiskalo prek 200 otrok, smo se tako vrnili ovenčani z dobro bero žlahtne kovine.

Pojdimo po vrsti. Najvišje sta segli naši najboljši mladinki Anja Jordan ter Zoja Novak, ki sta v kategoriji parov U17 osvojili zlato kolajno. V napetem finalu sta bili v treh setih boljši od hrvaško – slovenske naveze Sulič/Frank. Prav tako sta bili dekleti odlični v kategoriji posameznic, saj sta se, ob močni konkurenci, obe povzpeli na zmagovalni oder. Zoja je osvojila drugo mesto, ko je tesno izgubila finale proti Hrvatici Ivi Sulić, Anja pa je v polfinalu priznala premoč Slovakinji Vybochovi, kjer pa bi se, z nekaj več zbranosti in stabilne igre, dalo sicer tudi zmagati in se povzpeti v finale; tako je osvojila bron.

V kategoriji do 13 let pa so naši mladi borci tokrat dosegli kar dve finali: v kategoriji dvojic U13 sta pri dekletih finale igrali Ariana Korent ter Anja Blazina, a bili tam postavljeni nasproti precej fizično močnejših nasprotnic in kljub dostojnemu uporu, nazadnje podali  Čehinjama roko, po porazu v dveh setih. Pri dečkih pa je šlo precej bolj »za življenje«, kot pravimo: Gašper Trobec in Peter Kotnik sta se v finalu zopet zoperstavila že znanim rivalom iz Češke Janu Ptačku in Mareku Waliszewskem, s katerimi smo se udarili že lani v Friedrichshafnu. Tudi tokrat je šlo za las, tudi tokrat je šlo na tri sete, tudi tokrat je šlo na podaljšek in, žal, tudi tokrat sta naša bojevnika le za las izpustila zlato kolajno. Ob bučnem navijanju s tribun in klubskih kolegov, sta nazadnje osvojila odlično srebrno kolajno.

Nekaj kolajn, zvrhan koš zlata vrednih tekmovalnih izkušenj in pa za cel album lepih spominov v prijetnem klubskem druženju je skupni izkupiček letošnje Srebrne žogice – skupaj torej več kot dovolj, da odtehta kislo, deževno in mrzlo vreme, ki nas je tokrat pospremilo na izlet. Še enkrat bi se najlepše zahvalil Tinetu Trobcu, brez katerega bi ekskurzija klavrno propadla, za pomoč pri transportu in supportu in za super družbo ob večerih, ko je mladina še pozno v noč odbijala žogico v dvorani OŠ Lendave, tudi ko bi morali morda že spati.

Čestitke vsem,

Ekipa BKL 

Anja Jordan, Zoja Novak in Manca Čamernik odlične na 3. turnirju BZS do 11 in 17 let

Torek, 2. april 2019

Na tretjem v seriji turnirjev za mladinsko jakostno lestvico do 17 let sta naši najboljši vrtavki loparja tokrat priredili praznik badmintona za naš zeleni klub in skupaj osvojili kar tri odličja.  V modri matični dvorani badminton kluba BIT pa je tokrat vzporedno potekal še turnir do 11 let, ki so ga prav tako napadli naši najmlajši, tokrat pod taktirko trenerja Roka Čamplja. Odrezali smo se vrhunsko.

Anja Jordan proti koncu sezone vztrajno šili svojo tekmovalno formo in njena lopar že počasi dobiva tisti pravi napadalni zven, ki ga tako radi slišimo. Tokrat je našla odgovor  na igro vseh tekmic, vključno s Špelo Alič, ki je v treh setih padla v polfinalu ter Lino Pipan, s katero sta se srečali v finalu. Anja je zlato kolajno tokrat zasluženo prinesla v domačo vitrino. Tudi Zoja Novak je tokrat zablestela v singlu, saj se je zavihtela kar na končno tretje mesto med posameznicami in si tako zagotovila pomembne točke pred prihajajočim državnim prvenstvom. V paru sta dekleti tokrat osvojili drugo mesto in tako, s srebrom, zaključili dnevno bero odličij.

Pri najmlajših je Jure Blazina tokrat odnesel odlično peto mesto med posamezniki, kar je za leto mlajšega Jureta odličen dosežek in res lepa prognoza za zaključek sezone, sploh pa za prihodnja leta. Za odličen tekmovalni »debi« je tokrat poskrbela tudi Manca Čamernik, ki je za BKL tokrat nastopila prvič in se že kar »iz prve« povzpela na zmagovalni oder  - s partnerko Isabelo Šeme sta si dekleti priborili bronasto odličje. Čestitke za odlično športno držo in pogum pa si zaslužita tudi Erik Marinko ter Erik Murovec, ki sta v tej kategoriji še med najmlajšimi, a bosta, ob rednem in marljivem delu, zagotovo pokazala še veliko lepega.

Čestitke vsem,

Ekipa BKL

Anja in Gašper zmagovalca 3. turnirja do 13 let

Ponedeljek, 25. marec 2019

Minulo soboto je naš tekmovalni podmladek zavrtel pete na medvoškem parketu in slovenski konkurenci zopet uspel pokazati kak nov plesni korak. Izjemno uspešno sezono sedaj naša »srečna trinajstica« počasi vodi proti koncu, ki ga bo potrebno kronati še na majskem državnem prvenstvu, a do sedaj so naši najboljši mladinci pokazali več kot dovolj za odlično prognozo pred zaključkom sezone.

Na tretjem v seriji turnirjev do 13 let sta Anja Blazina ter Gašper Trobec, med posamezniki, še tretjič zapored osvojila zlato medaljo in se tako zacementirala na mestu nespornih prvih nosilcev, pred prihajajočim državnim prvenstvom. V finalu je Anja tokrat ugnala kar klubsko kolegico, našo Ariano Korent, ki pa si je, z odlično igro na tem turnirju, zasluženo priigrala mesto drugo uvrščene na slovenski jakostni lestvici do 13 let. Pri dekletih je, z znatnim in lepim napredkom, uvrstitev med osem najboljših zabeležila še Lucia Bremec.  Gašper se je v finalu zopet srečal s konkurentom iz Mirne, Vidom Koščakom in ga uspel ugnati v treh napetih in kondicijsko zahtevnih setih. Peter Kotnik je tokrat na prej omenjenega Mirnčana naletel v polfinalu, v tekmi za tretje mesto pa so rezerve energije že usodno pošle; premoč je moral priznati Timu Škrlju iz Mirne ter se zadovoljiti z nehvaležno, a vseeno trdo prigarano, leseno kolajno.

V konkurenci deških in dekliških dvoijc smo tokrat odigrali dva precej nesproščena in telesno že nekoliko izprana finalna obračuna. Gašper Trobec in Peter Kotnik sta na igrišče sicer stopila pogumno, a prave ognjevitosti, predvsem pa učinkovitosti tokrat ni bilo. Premoč dvojici Jelenc/Koščak sta morala priznati v dveh setih. Podobno mlačna predstava se je vršila na odru dekliškega finala, kjer sta se Ariana in Anja borili proti Ivi Koši ter Vesni Halič. Premalo intenzivnosti, prekratka koncentracija ter predolg dan so botrovali porazu v dveh setih.  V obeh finalih kategorije parov smo tako osvojili srebrno odličje.

Pred prihajajočim državnim prvenstvom naj našim mladim najprej čestitam za vrhunske uspehe. Potem pa naj jih še opomnim, da je športnikovo prvo orodje (in prevozno sredstvo) njegovo lastno telo. In čeprav so mladi danes navajeni, da se prazne rezerve polnijo predvsem prek USB kablov, jih bova morala jaz in učiteljica biologije, žal, v tandemu razočarati in razložiti, da s človeškim telesom ni tako. Pravilna prehrana, zadosti spanja in pa pravilno sproščanje predtekmovalne anksioznosti sodijo med predpogoje uspešnega športnega udejstvovanja. Cesarju, kar je cesarjevega – brez pokritih osnov higiene športa bodo naši poleti bolj kratke sape. Kljub temu pa še enkrat čestitke vsem našim mladincem. Pohvaliti velja še Alino ter Lucio Bremec, ki sta tokrat v parih postavili klasične sestrske razprtije na stranski tir ter odigrale nekaj lepih tekem, kar ju je plasiralo na končno 5. mesto med dekliškimi pari, s podobno uvrstitvijo pa se lahko pohvali tudi Neža Bajt, ki je pare odigrala v tandemu z leto mlajšo Mariborčanko Nino Gleich.

Čestitke vsem,

Ekipa BKL

Anja Jordan dvakrat srebrna na 3. turnirju BZS do 15 let

Torek, 12. marec 2019

V rahlo odmaknjenih koncih naše lepe republike, že povsem ob Avstrijski meji, natančneje v vasici Muta, se je minuli vikend, v režiji badmintonskega društva Sele-Vrhe, odvrtel tretji v seriji turnirjev BZS do 15 let. Ne razdalja, ne želodcem neprijazne cestne serpentine pa niso odvrnile naših borcev od tekmovalnih namer in želje po udeležbi ter vrhunskih rezultatov. In tako je tudi bilo.

Med izstopajočimi tudi tokrat ne moremo mimo naše najboljše posameznice v selekciji U15, Anje Jordan, ki se je na parketu zopet zavrtela z že znanimi, a zato nič manj zagrizenimi tekmicami in tokrat turnir zaključila na odličnem drugem mestu. V finalu je bila zopet boljša Špela Alič, a tokrat smo gledali že precej bolj izenačeno tekmo, ki se je zavlekla celo v tesno odigran tretji set. Anjina forma se očitno dviguje in zopet lahko trdimo, da bo zaključek sezone še zanimiv. 

V kategoriji dvojic se je, konec dolgega dneva, odvrtela podobna zgodba. V tandemu z Niko Bedič, je Anja odigrala še eno finalno tekmo in tudi tokrat v treh setih morala priznati premoč trenutnima prvima nosilkama Alič/Pipan. A paralelo podobnosti s singlom lahko potegnemo tudi pri zadnjem delu tega poročila, saj sta dekleti napovedali srdit boj za najvišjo stopničko, ko se bomo udarili konec sezone.

V tekoči sezoni pa so prag kategorije do 15 let prestopili tudi že nekateri naši mlajši igralci. Spet drugi, ki prek tega praga še niso uradno stopili, pa so si kljub temu tokrat že prišli preliminarno ogledati konkurenco prihodnje sezone. Govorimo seveda o naši vzhajajoči generaciji mladih: Anja Blazina, Ariana Korent, Gašper in Peter Trobec, Nal Pale Stankov ter Gašper Debevec so se v soboto zopet pomerili v omenjeni kategoriji in se lepo izkazali. Izpostaviti velja tokrat Gašperja Trobca, ki je v četrtfinalni tekmi prvič uspel vzeti set drugemu nosilcu, leto starejšemu Žigi Podgoršku, v tretjem setu pa mu je le za las ušla senzacija in uvrstitev med najboljše štiri.

Čestitke vsem,

Ekipa BKL

Odlična organizacija največjega mednarodnega rekreativnega turnirja - ADA 2019

Ponedeljek, 4. marec 2019

V Badminton klubu Ljubljana že tradicionalno organiziramo največji mednarodni rekreativni turnir v Sloveniji, turnir ADA lige, katerega namen je povezati igralce naše bivše "juge", povdarjati prijateljstvo ter strpnost in krepiti povezanost in prijateljstvo tudi v badmintonske krogu.

Tudi letos se je odlično organiziranega turnirja udeležilo precej preko 200 igralcev, ki so se pomerili v vseh badmintonskih disciplina v kar štirih kakovostnih razredih. Ker je turnir rekreativnega značaja in kot tak v prvi vrsti namenjen druženju in sklepanju novih prijateljstev, ne bomo posebej omenjali zmagovalcev v posameznih skupinah, le te si lahko ogledate na spodnji povezavi, za nas ste namreč zmagovalci vsi, ki ste zbrali motivacijo in pogum in se dogodka udeležili. Verjamem, da vam ni žal in se nam boste naslednje leto ponovno pridružili.

Za konec bi se zahvalil še našim sponzorjem, ki so omogočili samo izvedbo tega dogodka.
Hvala Zavarovalnici Triglav, podjetjema Olma in Elko, vinski kleti Vina Koper.

Se vidimo zopet naslednje leto!

Rezultati turnirja so na voljo TUKAJ  

Kaja Stanković državna prvakinja v dvojicah, bronasta še v singlih

Torek, 5. februar 2019

Čast gostitelja letošnjega članskega državnega prvenstva je tokrat pripadla Medvodam in njenemu pripadajočemu badminton klubu. Bodisi centralna lokacija, ali pa morda v enaki meri tudi trenutni večgeneracijski nalet na tekmovalni badminton, sta tokratno udeležbo izdatno številčno podprla. Težko pa bi morda letos to trdili za število res kvalitetnih in dramatičnih dvobojev. Preko sklopa nesrečnih okoliščin, poškodb, dvomljivo zastavljenih žrebov ali pa zgolj slabe dnevne forme, je velika večina polfinalnih in finalih tekem letos prinesla dokaj vnaprej določene rezultate in po moči izrazito neizenačene dvoboje. BK Ljubljana se je tudi letos več kot dostojno postavil ob bok ostalim slovenskim klubom. Državnega prvenstva se je udeležilo kar 8 igralcev in 3 igralke BK Ljubljana.  

Branilka naslova med posameznicami, Kaja Stankovič, je tokrat v polfinalu žal morala priznati premoč Petri Polanc. V zelo izenačenem prvem setu so jo, po mojem skromnem mnenju, na avt liniji pri servisnem sodniku, opetnajstili za zaključno žogo in set se je na koncu prevesil v korist Polančeve. Nikoli ne bomo vedeli, kako se bi stvari odvile, če bi sodnik videl pravilno, a v začetku drugega seta Kaja ni več našla prave koncentracije za igro in naredila preveč napak, da bi lahko resneje ogrozila tekmico. V končnici drugega seta se je sicer zopet prebudila, a bilo je prepozno – Polančeva je zmago odnesla z rezultatom 24:22, 21:18. Seveda so tovrstna ugibanja glede sodniških odločitev povsem nekoristna, a treba je vseeno povedati, da se jim najelegantneje izognemo tako, da organizator poskrbi vsaj za linijske sodnike, ki so ob tej priložnosti močno manjkali in kar bi na tekmovanju takega ranga naj bilo samoumevno.

Pri ženskih parih sta zgoraj omenjeni polfinalni tekmici  zaigrali v tandemu. Kaja in Petra sta do finala prišli, pričakovano, povsem brez težav. V finalu sta jima nasproti stali Mirnčanki Jerca Bajuk ter Nika Arih. Po izgubljenem prvem setu, sta se Kaja in Petra nekoliko zbrali in postavili stvari na svoje mesto. Zlato kolajno in s tem naslov državnih prvakinj sta si priigrali v treh setih, z rezultatom 14:21, 21:10, 21:16.

Omenimo še nekaj vidnejših uvrstitev: med osem najboljših deklet se je prebila Anja Jordan, res z nekoliko srečno roko pri žrebu, a vseeno tudi z dovolj koncentracije, da je priložnost unovčila. Prek kvalifikacij sta se v glavni turnir moških posameznikov prebila Jure Stanič ter Rok Čampelj, slednji pa je segel celo korak dlje in se, tako rekoč »s kavča«, uvrstil med 16 najboljših v državi, v boju za četrtfinale pa prikazal zelo lepo igro proti kasnejšemu polfinalistu Roku Jerčinoviču. Kvalifikacijske boje sta, v kategoriji mešanih parov, preživela tudi Anja Jordan ter Maj Poboljšaj. V tesni in psihično naporni tekmi sta premagala starejša in izkušena tekmeca Skok/Magyar ter se tako uvrstila med 16 najboljših.

Športna pot, opažam, v svojih zelo raznolikih fazah zorenja venomer postreže s pestro paleto življenjskih in osebnostnih izzivov ter nam pogosto pred obraz postavlja ogledalo, v katerem se zrcali naše resnično stanje. Kako leto bomo morda tekmovali in se prerivali zgolj za mesta bolj pri dnu razpredelnice; spet drugič pa bo priložnost, ko bomo že skoraj vohali zlato. A vsako leto sproti, ne glede na to, koliko smo za rezultat žrtvovali ali koliko treninga in truda smo vložili, nam bo športno zrcalo venomer pokazalo naš pravi obraz. In to si velja zapomniti, preden stopimo  na igrišče. Kdor stopi na igrišče in brez izgovorov ter praznih iluzij ponudi svoje najboljše delo, tisti bo zmagal na edini tekmi, ki jo mora, vsaj enkrat v življenju, zmagati vsak – proti samemu sebi.

Tovrstne zmage, empirično potrjeno, nikakor ne pripadajo zgolj tistim, katerih trup na koncu dneva  krasijo kolajne.

Čestitke vsem,

Ekipa BKL

Jure Blazina osvojil bron na 2. BZS turnirju do 11 let

Ponedeljek, 28. januar 2019

Minulo soboto je v modri dvorani ljubljanskega BIT centra, potekal drugi letošnji turnir BZS, v kategoriji do 11 let. Turnirja smo se tokrat udeležili nekoliko številčnejši, saj sta, poleg našega izkušenega mladeniča Jureta Blazine, svoj tekmovalni krst doživela še dva BKL-jevca: Dalen Kenelirbekov in Erik Marinko.

Vsi naši najmlajši so se s tekmovalnimi izzivi soočili pogumno in pokončno, Jure pa je v svojo vitrino celo položil novo odličje. V kategoriji mešanih dvojic je zaigral v tandemu z Lendavčanko Tijo Horvat in skupaj sta, v tesnem obračunu za tretje mesto, uspela premagati mešano dvojico iz Lendave Pahor/Lovrin.  Jure je izkupiček dolgega tekmovalnega dne dopolnil še z, sicer pregovorno nehvaležnim, a vseeno trdo prigaranim in odličnim, četrtim mestom.

Čestitke vsem našim za odlično športno predstavo,

ekipa BK Ljubljana

Anja in Gašper trikrat zlata na 2. turnirju BZS do 13 let

Ponedeljek, 21. januar 2019

V izjemno uspešni tekmovalni soboti so naši mladi igralci, na drugem v letošnji seriji turnirjev  BZS do 13 let, zopet osvojili  vsa razpoložljiva prva mesta, poleg tega pa zabeležili še dve tretji mesti ter eno četrtfinalno uvrstitev.

Anja Blazina je, zopet brez izgubljenega seta, še enkrat potrdila nesporni primat v slovenski konkurenci  deklic do 13 let – v finalu je premagala Lendavčanko Ivo Koša. Nekaj povsem podobnega je tokrat uspelo tudi Gašperju Trobcu, ki je med dečki prav tako dosegel popolno zmago, brez izgubljenega seta, ob poti do zlata. Ariana Korent, naša drugo postavljena igralka je v polfinalu tesno izgubila proti finalistki Koši, v boju za tretje mesto pa tesno, a pogumno odpravila Kungočanko Vesno Halič ter se okitila z bronom. Od ostalih naših borcev in bork se je najviše,  med osem najboljših,  uvrstila Alina Bremec.

V kategoriji mešanih parov so se naši najboljši Blazina/Trobec in Kotnik/Korent žal medsebojno »zataknili« že v polfinalu; v zagrizenem obračunu je prevladala naveza Trobec/Blazina, ki sta kasneje v finalu brez večjih težav odpravila tudi navezo Koščak/Koša in tako oba postala dvakratna zmagovalca tokratnega turnirja. Ariana in Peter pa sta rutinirano dobila boj za tretje mesto proti kungoško-medvoški navezi Halič/Jelenc.

Tri discipline, tri zlate in dve bronasti kolajni – lep dnevni izkupiček.  Skupinski uspeh so lepo dopolnili ostali igralci zlate generacije, ki za svojo priložnost za naskok na najvišja mesta še pridno delajo: Lucia Bremec, Neža Bajt, Hana Čavlek, Patrik Pangeršič ter Oskar Čemažar. 

Čestitke vsem,

Matjaž in ekipa BKL

Novoletna kolumna trenerja Matjaža

Ponedeljek, 31. december 2018

Zvečer po službi včasih posedim na kavču in čakam, da potihnejo vsi glasovi tistega dne. Precejšnja gneča zna nastati na moji nevronski avtocesti. Glasovi pubertetnikov in njihove hormonsko neodložljive zahteve se mešajo z, nekoliko jasneje artikuliranimi, predvsem pa bistveno trdneje kapitalistično argumentiranimi glasovi njihovih skrbnih roditeljev. Nikoli nisem bil nek fan meditacije in avtogenih treningov ampak te dni zgleda moje početje (z izjemo steklenice piva, pred mano) vedno bolj podobno prav temu. Razklenem pesti, obsedim, diham in izostrim objektiv. Skušam razločiti najprej glasove tistih, ki jih vidim raje kot druge. Počasi zaslišim glasove mojih hčera. In potem še žene…ki pravi, da naj dvignem rit in pomijem posodo. Okej…to brišemo. Potem postane signal življenja počasi manj shizofren. Glasovi se umirijo. Pesti se razklenejo. Zdaj lahko prižgem teve in pustim, da me odplakne val neobrzdanega populizma.
Med vso to mentalno masturbacijo se niti ne zavem dobro, kdaj sem ga vzel v roke ali kako dolgo ga že držim. In ne, ni to, kar mislite: v roki mi leži badmintonski lopar. In se mi smeji. Pravzaprav krohota na ves glas:
» Pa saj ti nisi normalen,« se zvija od smeha » Celo življenje si si zgradil okoli mene. Ti bi moral nujno biti na zdravilih, stari moj.«
Zadegam ga v kot, v upanju, da se bo zlomil. Da mu bo odletela gobezdava glava. 
»Prekleti mali posušeni rekvizit. Niti pravi lopar nisi, poglej se: žalost, tragika! Pederski, shirani loparček. Kot bi nekdo teniški lopar v pralnem stroju skrčil. Usran obesek za ključe si!«
Vse vnemar. Ne zlomi se. Še huje! Naj ga še tako mečem v kot, vedno se vrne. Moje roke so programirane. Namesto, da si grizem nohte ali prižgem cigaret…vzamem v roke lopar in ga vrtim med prsti. In to na kavču v dnevni sobi, tam, kjer ti lopar pride prav samo v primeru, da vdre v stanovanje nek nenapovedan sociopat. In potem, vsako soboto zvečer, sediva skupaj na kavču, gledava Maria in se pogovarjava. Meniva se o slavi in o dekletih, ki omedlevajo in množicah, ki rjovijo; o tem, kdo bo svetovni prvak, ko bo velik in kako bo on nekoč pravi lopar - tak za odrasle, kot so teniški, denimo tisti od Nadala. 
Tako pač je.
Če odmislim podrobnosti, bi res bilo kaj bistveno drugače, če bi svoj obstoj zaupal šraufencigerju? Ali pa stetoskopu, kot je tiho upal moj oče? Še vedno je vse skupaj, kot sadna solata: samo v napoto sladoledu. Ker, konec koncev, ni kriv lopar. In tudi ne stetoskop. Kriv je deterministični ustroj sveta: zbudiš se nekega lepega dne in si velik. Na avtobus se ne moreš več švercat, ker si višji od meter petdeset in te šofer vidi. Ukinejo ti študentski mobipaket in ti na dom pošljejo CD z e-davki, ki ga nisi naročil in zraven pisemce: upam, da ste uživali v otroštvu, z ljubeznijo, DURS.
Kako sploh vejo, kje živim?
In potem prekopavaš svojo njivico. Potem še s tremi selivci podpiraš svoj kot stokilske bidermajer kredence in upaš, da ne boš ravno ti počil podboja, da se ti ne odbije od plače. Potem gojiš kure in se pravdaš s solatožeri in zagovorniki pravic za male živali, ker si na dva kvadratna metra nagužval šestintrideset tisoč piščancev in pol kvadrata od tega je korito za antibiotike. Potem šraufaš fergazerje in jalovo upaš, da bo Radio 1 preglasil kolega, mehanika iz Ruš, ki vsak dan pove isti vic, o kurbi, ki je imela drisko. Potem sediš na usnjenem stolu in tvoj osebni tolmač prevaja predstavnikom Združenih narodov tvoje besede, ki zvenijo, potem, ko jih nekdo drug pove, kar naenkrat, kot besede neke oportunistične pizde. Potem sprašuješ: »Kaj boste zraven: majonezo, kečap, zenf?« Potem si pač izbereš. In če dobro premisliš, v bistvu ni neke blazne izbire.
Je pa moj badmintonski lopar vendarle več, kot le struna in karbon. Lopar je lahko temelj obstoja. Tako, kot moj. Imel sem jih že veliko in nisem z vsemi prav lepo delal. Priznam, čeprav nikoli pred sodiščem, da sem kaka dva tudi stolkel v navalu burnega nestrinjanja z razdelitvijo točk. Enega sem priprl z vrati od avta, ki sem jih, po sporu s punco (tudi barbingtonko) malo bolj z guštom zaprl. Podlegel je poškodbam in, kar se mene tiče, je to še vedno eden izmed boljših dokumentiranih razlogov, zakaj se nikoli ne bi smeli pariti znotraj »foha«, Nekaj loparjev sem prodal tujcem za male pare, kot stare učbenike, na katere bi moj retardirani sošolec narisal falus na vsako stran. Brezobzirno. Lahkomiselno.
Ampak takrat še nisem vedel, kaj je lopar. Kupili so mi jih starši in to potem avtomatično pade v isto kategorijo, kot čigumiji. Tudi danes gledam smrkavce, ki še ne vedo, kaj je lopar. Ali kaj lahko postane. Šele, ko sediš zvečer na kavču in gledaš Maria, nenadoma pogledaš dol in vidiš, da držiš lopar, nimaš pa pojma, kdaj si ga vzel v roke ... takrat ne moreš verjeti, da si kdaj pomislil, da bi ga zlomil. Ne, lopar je več, kot vsota svojih delcev. Je moj edini prijatelj na bojišču; meč, ki ga dvignem v bran, ko navali horda kapitalističnih divjakov, tistih, ki so si življenje zgradili okoli vplivnejših fetišev in ki jih ne moti, da upravljajo planet pa so, poleg naklonjenosti gliserjem in usnjenim zicem, brez nekih pravih rešitev. Moj fetiš je manj škodljiv. V moji pisarni se odloča predvsem o tem ali bo dobra ali avt.
Ta mali lopar je moja vez z življenjem. Z njim služim denar na način, ki ga lahko prebavljam. In čeprav vam bodo rekli, da je danes nepogrešljiva zadeva denar, mislim, da nam zdaj, bolj kot kdajkoli, kolektivno manjka predvsem to: prebavljivost poslanstva. 
Ali pa, da ne bomo krmarili preblizu kakega mesijanskega kompleksa: prebavljivost poklica.

Srečno 2019 želim prav vsem. Tudi Wernerju.