Srečni "BKL trinajstica in veterani" zmagoslavno zaključili tekmovalno sezono

Končno, začinjeno s kančkom nervoze in ščepcem neučakanosti, smo v BK Ljubljana dočakali še zadnje letošnje mladinsko državno prvenstvo. Minulo soboto se je namreč odvijalo DP do 13 let, kjer je barve zelene žogice zastopala naša najštevilčnejša izbrana vrsta. Na modrih matah dvorane BK Bit se je vsega skupaj preganjalo kar 13 mladih BKL-jevcev in konec dneva našo (ter svojo) vitrino, do točke pokanja po šivih, napolnilo z žlahtno kovino.

Anja Blazina je zopet dokazala, da je preprosto izvenserijska, saj se je, kot dve leti mlajša, tudi na tem prvenstvu povzpela prav do finala, kjer pa je premoč morala priznati izkušenejši Lendavčanki Niki Bedič. Ariana Korent se je tokrat pogumno in zrelo postavila na igrišče ter pred številčnim občinstvom dokazala, da sodi v sam vrh svoje generacije. Presenečenja ni dopustila prav nobeni od deklet, ki so bile tekom sezone uvrščene nižje na jakostni lestvici, v četrtfinalu presenetila še fizično precej močnejšo igralko s Koroške in se zavihtela na odlično tretje mesto med posameznicami generacije 2005/06.

V tandemu sta dekleti prav tako dosegli finale, ki pa se je, kot zadnja tekma dneva, odvil šele v trudnih večernih urah in dekletoma pustil premalo življenjske energije za zmago proti lendavski dvojici Bedič/Koša. Ariana in Anja sta tako osvojili srebro.

Tretja kolajna, tudi tokrat srebrna, je zopet pripadla Ariani Korent in pa Petru Kotniku, ki sta se v kategoriji mešanih parov prebila pod sam vrh slovenske konkurence, tam pa v finalu izgubila proti bistveno močnejšemu nasprotniku, mixu Bedič/Podgoršek. Kljub neenakemu finalu pa je šlo tu predvsem za tisto ključno razliko enega leta in s tem presežka telesne moči na eni strani – »ravbarska« s strani narave, na katero pa naši mladi igralci zaenkrat še potrpežljivo čakajo. Naslednje leto lahko pričakujemo, da bodo strune naših loparjev pele že drugačno melodijo.

Dan smo zaključili še z dvojnim tretjim mestom pri fantovskih dvojicah: tretjo stopničko so si pravično (kot imena, tudi medalje) razdelili klubski »debl« rivali Gašper Debevec/Peter Trobec terikGašper Trobec/Peter Kotn. Tako je zmagovalni oder ponovno zaživel v živahni zeleni barvi naših BKL majic. 

Nikakor pa ne smemo pozabiti na odlične dosežke naših veteranov, ki pa so vzporedno s kategorijo »juncev«, pete brusili na državnem veteranskem prvenstvu. Naša vodilna veterana in večkratna državna prvaka Irena Avsenik in Gregor Novak sta tudi tokrat pokazala, da nista mlada zgolj »po srcu«, temveč se jima mladostno suče tudi lopar. Irena in Gregor sta, med mešanimi dvojicami, osvojila naslov podprvaka in morala v finalu premoč priznati le bivšima vrhunskima tekmovalcema Horvat/Kersnik. Irena je nato pohod nadaljevala z osvojenim srebrom tudi v kategoriji ženskih dvojic +35, kjer sta z Majo Mujkič odlično odigrali proti fizično precej močnejšemu paru Rojnik/Radin. Gregor Novak in Blaž Zakotnik pa sta dnevno bero dopolnia še z bronom  v kategoriji moških dvojic +35, prvi v paru z Idrijčanom Miranom Vihteličem in drugi v paru z Janezom Vtičem. V najstarejši kategoriji moških dvojic, v kategoriji 45+, pa sta se z zlatom okitila Darko Duralija in Jure Zaletel.

S tem, z medaljami ovešenim dnevom, se torej zaključuje letošnja tekmovalna sezona. Bila je dolga in naporna toda hkrati polna lepih trenutkov in odličnih dosežkov. Naši mladi so prebrodili pravo morje preprek in naporov, od tistih, ki jih vsakodnevno srečujejo v šolskih klopeh pa do zahtev športa, ki od njihovih mladih teles terja konec dneva še tisto nekaj več, da jih porine preko magične meje, ki ločuje dobro od odličnega. Tudi moji otroci se počasi bližajo tem letom in nemalokrat sedim ob večerih, ko se trušč dneva počasi polega in razmišljam o razsežni gorati pokrajini, ki zdaj leži pred njimi in jih s svojim klicem, izziva in plaši obenem. Odraščanje je zahtevna in izrazito vztrajnostna zadeva, kjer ob poti ne primanjkuje ravbarjev in medvedov. Toda, kot že prejšnjim generacijam, zdaj tudi njim ne preostane drugega, kot da dvignejo nahrbtnik in se podajo na dolgo pot, ki vodi proti vrhu. Na vsako potovanje, sploh pa po tako divji pokrajini, kot je življenje, pa se velja podati v dobri družbi. Vesel sem, da naši BKL-jevci hodite skupaj. In da lahko delček te poti prehodim z vami tudi jaz.

Čestitke vsem,

Matjaž in ekipa BKL