Kaja Stanković ubranila naslov članske državne prvakinje

Letošnje člansko državno prvenstvo se je po dolgih letih premora, ponovno vrnilo v našo prestolnico. Na Krimu je naša (nekoliko starejša) generacija badmintonistov odigrala večino svojih državnih prvenstev, še v časih, ko je zdajšnji predsednik BZS Andrej Pohar deset let obvladoval vrh slovenskega badmintona. Na to dvorano nas veže kar nekaj lepih spominov, izstopa morda tisto zadnje tam odigrano prvenstvo, ko je Luka Petrič, ki je takrat treniral v našem klubu, branilcu naslova Poharju  v razburljivem finalu naslov odvzel, s tem pa je nova generacija naznanila konec nekega obdobja. Tako to pač gre v športu in tudi drugod v življenju: venomer mlajša generacija, žejna uspehov in zlata, preganja starejše in bolj izkušene kolege in jih vedno znova sili v boj, dokler se prekaljeni borci, utrujeni od dolgoletnih borb, počasi ne umaknejo in predajo žezlo mladim. Toda čeprav je vzorec isti, je vendarle vsak športnik zgodba zase in nekateri borci padejo pač nekoliko težje. In tako je tudi letošnje DP, vsaj za BK Ljubljana, pisalo zgodbo o tistih, ki še niso pripravljeni na umik.

Naj spomnimo: Kaja Stankovič je svoj prvi naslov državne prvakinje med posameznicami osvojila leta 2014 in naslov naslednjo sezono tudi ubranila. Potem je za eno leto krono predala, a se takoj naslednje leto zopet povzpela na vrh. Letos se je Kaja tako na prizorišče zopet vračala v psihološko bremenilni vlogi branilke naslova. A Kaja je po dolgih letih tekmovalnih izkušenj tako rekoč videla že skorajda vse in tovrstni izzivi zdaj iz nje potegnejo le še boljšo in bolj zagrizeno igro, ki pa ji je nazadnje prinesla tudi končno zmago. V finalu ji je nasproti stala Petra Polanc, s katero sta na las podobno tekmo odigrali že mesec dni poprej, na A turnirju v Medvodah. Tudi tokrat je bila, po Kajinem nekoliko negotovem začetku, v prvem setu boljša Medvoščanka, nato pa je Kaja nadzor nad igro vzela v svoje roke in zmago, v treh setih, varno pripeljala domov ter se tako razveselila svojega četrtega naslova članske državne prvakinje.

V dvojicah je Kaja letos odigrala v tandemu s Kungočanko Urško Polc. Njun pohod na sam vrh sta v tesnem finalu, odigranem v treh setih, zaustavili šele sestri Iza in Lia Šalehar. Kaja in Urška sta tako osvojili srebro.

Začnimo, kot smo končali: z večnim bojem med starim in mladim. Dlje od resnice nebi mogli biti, ko bi za našo Kajo rekli, da je »stara generacija«. Toda življenje se le odvija z vse bolj vrtoglavim tempom in mladi, ki so na pohodu za uspehom in zmago, se zdijo vseskozi mlajši in vse bolj se jim mudi. Tudi v slovenskem badmintonu je mlada generacija večino disciplin že uspešno osvojila. Toda mladi, ki so na pohodu se lahko v borbi s prvaki, kot je Kaja, kljub vsemu še marsikaj naučijo - ne le o tehničnih in taktičnih prvinah igre - temveč tudi in predvsem o tem, kako se je treba postaviti na igrišče.

In pa to, da je za vzpon na vrh potrebna sposobnost in velika želja – da na vrhu ostaneš in vztrajaš pa je potrebna tudi železna volja.

Čestitke vsem zmagovalcem in udeležencem DP,

Ekipa BKL