Kaja Stanković državna prvakinja v dvojicah, BKL še z dvema odličjema

Letošnje člansko državno prvenstvo je gostila Lendava in njen matični klub Mladost. Bodisi prekmurska odročnost, ali pa morda v enaki meri tudi trenutni razmah sezonskih viroz, sta tokratno udeležbo nekoliko zdesetkala, nikakor pa tega ne moremo trditi za kakovost prikazanih badmintonskih veščin.       

BK Ljubljana se je tudi letos več kot dostojno postavil ob bok ostalim slovenskim klubom. Kaja Stankovič in Primož Flis, ki sta v domačo vitrino dodala tri nova odličja s članskih državnih prvenstev, se lahko še enkrat s ponosom ozreta nazaj na svojo tekmovalno pot.           Branilka naslova med posameznicami Kaja Stankovič se, po nedavno preboleni virozi, še ni popolnoma postavila na noge, kar se je pokazalo tudi  v polfinalu proti Mirnčanki Emi Cizelj, kjer je Kaji zmanjkalo energije za pravo borbo. Kaja je tako letos osvojila bron. Drugače pa je bilo v tekmah, kjer je Kaja igrala v paru: najprej sta v tandemu s Primožem Flisom presenetila »na papirju« favorizirana Miho Ivaniča ter Niko Arih in se uvrstila v nedeljski polfinale mešanih dvojic. V nedeljo pa v polfinalu nista uspela poustvariti ubrane igre, ki je zaznamovala njuno sobotno formo in sta morala priznati premoč paru Polanc/Ivančič (BK Medvode) ter osvojila tretje mesto med mešanimi pari. Ko pa se je drugi tekmovalni dan v Lendavi že počasi nagibal h koncu, je v predzadnji tekmi dneva –finalu ženskih dvojic - tudi Kaja uspela zaigrati s polno paro ter pokazala svoj pravi obraz. V paru z Ano Marijo Šetina (BK Medvode) sta osvojili naslov državnih članskih prvakinj med ženskimi pari. Dekleti sta odigrali suvereno in v dveh setih strli odpor medvoško-mirnške naveze Arih/Polanc.

Nesporno dejstvo je, da sta resničnosti igralcev in »teoretikov s tribun« popolnoma drugačni in idejno nezdružljivi. Toliko teorij, kot ljudi je moč slišati in ob vsakem gibu loparja tiste slavne zadnje besede: »če, če, če…«. Pustimo za danes to ob strani. Mene je, ob gledanju moškega singla, ko sta se udarila mojstra Iztok Utroša ter Luka Petrič, presunilo predvsem to, kako se lopar, po toliko letih vaje, zaraste v roko in postane živ, prekrvavljen in oživčen podaljšek igralčeve roke. Kako nekateri hobiji prerastejo v življenjsko pot in kako iz njih požene ljubezenska zveza, ki lahko traja celo življenje. Morda je življenje le komaj dovolj dolgo, da človek postane res dober v eni sami stvari in morda si moramo to stvar zato še toliko bolj preudarno izbrati. Ali pa si ta stvar, tako se je zdelo, ko sem gledal Luko in Iztoka, ki sta letela po igrišču, morda sama izbere nas.  

Čestitke vsem mojstrom,

Shadow

Rezultati: http://tournamentsoftware.com/sport/matches.aspx?id=08D754BD-651B-4C21-AE7A-A55565C4CC3F&d=20160207