Kaja Stanković državna članska prvakinja, igralci BK Ljubljana še trikrat bronasti

Prvi vikend v februarju je, kot vsako leto zaznamovalo državno člansko prvenstvo republike Slovenije. Tokrat je bil bržkone najpomembnejši domači turnir v organizaciji BK Medvode, kar nam je letos hvaležno prihranilo precej težav pri logistiki potovanj v neprijaznem zimskem vremenu. V dveh tekmovalnih dneh so loparje prekrižali najboljši slovenski igralci badmintona, med njih pa nedvomno sodi tudi naša »A zasedba«, ki je letos poskrbela, da nam bo Medvoška dvorana še dolgo ostala v lepem spominu.

Sobotni tekmovalni dan se je za BK Ljubljana začel z mešanimi občutki, saj je naš prvi lopar Primož Flis tekmovanje nepričakovano zaključil že v prvem kolu. Oslabljen od lažje bolezni, ki jo preboleva, je igral povsem brez energije in ni uspel najti pravega tekmovalnega ritma. Malce boleč poraz pa je nekoliko ublažila solidna predstava v konkurenci mešanih dvojic, kjer sta s Kajo brez težav odpravila nasprotnike, ki so jima stali na poti do polfinala in s tem uvrstitve na zmagovalni oder. V nedeljo sta v paru tekmovanje zaključila na tretjem mestu in osvojila prvo kolajno za BK Ljubljana na letošnjem DP.

Povsem druga pesem pa je bila tekmovalna forma pri naših puncah. Kim in Kaja sta v singlu prikazali vrhunsko igro in si priigrali nastop v nedeljskem polfinalu. Kaja je, kot prva nosilka turnirja, po pričakovanjih brez težav odpravila sobotne tekmice, Kim pa je imela nekoliko več težav, saj je, nepostavljena, morala najprej odigrati še kvalifikacije. Nazadnje se je v četrtfinalu pomerila z domačinko Ano Marijo Šetina ter v pravcati drami v treh dejanjih (setih op.prev.) najprej tehnično, na koncu pa še psihološko nadigrala tekmico ter si tako priigrala prvo kolajno z državnih prvenstev, v singlu, v karieri. V dvojicah pa sta naši punci naleteli na visoko oviro že v četrtfinalu. Mirnčanki Jerca Bajuk ter Ema Cizelj, ki sta jih Kim in Kaja srečali in premagali že v finalu zadnjega A turnirja, teden pred DP, sta tokrat odigrali več kot odlično in resno ogrozili napredovanje naših punc v tako željen nedeljski polfinale. Vsak par je odigral po en zelo dober set za rezultat 1:1, v tretjem pa sta imeli Mirnčanki že dve zaključni žogi za zmago pri 20:18 toda z močno koncentracijo, natančno igro in, roko na srce, tudi ščepcem športne sreče sta naši dekleti uspeli zmago, ki sta jo tekmici že držali, iztrgati iz rok. Sobota se je zaključila uspešno.

Nedelja je prinesla naelektreno vzdušje. Toda, kot že sobota, se je tudi nedelja za BK Ljubljana začela z grenkim priokusom. Kaja in Kim sta se v borbi za finale pomerili s Katarino Beton (ŠRD Konex) ter Ano Marijo Šetina (BK Medvode). Naši dekleti sta skozi cel turnir stopnjevali tekmovalno formo in ravno polfinalu sta odigrali najbolje; res lepa in ubrana igra dvojic pa se je žal zaključila za nas neugodno, saj sta Kim in Kaja pri ugodnem rezultatu 18:14, v tretjem setu, izkusili usoden padec koncentracije in dovolili tekmicama, da sta s šestimi zaporednimi točkami prišle do zaključne žoge za zmago. Potem sta si naši punci uspeli priboriti še eno točko, pri 19:20 pa je previsok servis botroval porazu in nasprotnici sta z močnim smashom na mreži zaključili tekmo ter zapečatili naše upe za finale. Toda tako gre to v športu: sreča je muhasto dekle, danes se ti nasmiha, jutri obrne hrbet.

Najboljša pot pa vedno vodi naprej in tako je bilo tudi tokrat: sledila sta namreč oba ženska »singl« polfinala. Kim je igrala proti Kungočanki Tini Kodrič, Kaja pa proti mladi Lii Šalehar, ki je prejšnji dan presenetila izkušeno Nino Kotar (BK Bit). Kaja je začela nekoliko nervozno, a je brez težav ugnala najprej svojo tremo, nato pa še nasprotnico, suvereno, v dveh setih. Kim se je Tini Kodrič zoperstavila s svojo značilno tehnično navdahnjeno igro in povsem enakovredno parirala dokler ji ni, v končnici obeh setov, pošla moč in je morala priznati poraz. Dobili smo finalistki: Kaja Stanković ter Tina Kodrič (BK Kungota).

Kaj povedati o finalu? Kdor tekme ni videl, mu je lahko iskreno žal. Dekleti sta v tekmi, ki je bila povsem izenačena do zadnje točke tretjega, prikazali igro, lahko zatrdimo: »na nož«. Hitre izmenjave močnih in hitrih dolgih udarcev, srdita borba za prevlado v zadnjem delu igrišča ter eskplozivni starti na mrežo, kjer sta druga drugo zvračali z visoko prijetimi porinjenimi žogami ter vrhunsko odigranimi »vrtinčenimi« kratkimi udarci. Borba za sleherni centimeter zadnjega dela igrišča je na koncu odločila o zmagovalki. Prvi set je nekoliko preveč lahko dobila naša prva igralka, a je bilo razvidno, da Kodričeva še ni rekla zadnje besede. V drugem setu se je Kungočanka zbrala in pokazala povsem drugačen obraz. Ob močni podpori s tribun je uspela Kajo z močnimi, obenem pa kirurško natančnimi, dolgimi udarci poriniti povsem na zadnjo črto in jo tako dobila v železen primež iz katerega se Kaja, kljub nekaterim naravnost neverjetnim obrambnim potezam, ni uspela izviti vse do konca seta, ki je tako pripadel Tini. Vsaka torej po en set. Tretji set pa je bil sprinterska vzdržljivostna preizkušnja, borba železnih živcev ter premikanja meja fizičnih zmogljivosti - razbeljena peklenska peč, v kakršnih se kalijo prvaki. Bok ob boku sta dekleti »grizli« žogo vse do rezultata 18:18, nato pa odigrali še štiri maratonske točke, ki so (vsaj meni ob igrišču se je tako zdelo) trajale celo večnost. Toda od teh štirih točk je Kaja le eno dovolila Tini Kodrič, ostale tri pa osvojila zase in zopet je set odločila prevlada v zadnjem delu igrišča, saj je Kaja zadnji dve točki žogo udarila povsem na tekmičino zadnjo črto. Kungočanka je žogo le pospremila s pogledom in slavje se je lahko začelo. Kaja si je, z neverjetno predstavo zbranosti, vzdržljivosti ter neupogljive volje priigrala svoj prvi naslov državne članske prvakinje. Prvi naslov pač vedno zasede prav posebno mesto, tako v igralčevem srcu, kot tudi »vitrini« in Kajinega se bom, sedeč na trenerski klopi, tako blizu, a vseeno nepremostljivo daleč od igrišča, vedno s ponosom spominjal tudi jaz.

Iskrene čestitke,

Shadow in ekipa BK Ljubljana